7 načinov, kako biti "less-waste" za nič denarja
Kadar mi nekdo reče, da je “zero-waste” oz. “less-waste” drago, se mi kar naježi koža. Pa ne zaradi tiste osebe, ki mi to reče. Ampak zato, ker so dopustili, da začne veljati takšno mišljenje. Korporacije pa to še raje delajo. Svojim “ekološkim” izdelkom dajo 2x dražje cene, kot tistim “neekološkim”, čeprav je v realnosti majhna razlika. Ne vem, zakaj to počno, ampak s tem delajo samo škodo in ne koristi. Njim ni mar za naravo, samo za svoj dobiček, mi pa jim ga veselo dajemo…
Zato bi ti rada vsaj kanček razbila prepričanje o tem, da je “less-waste” oz. življenje z manj odpadki drago. To bom pa tokrat naredila tako, da ti bom predstavila 7 načinov, kako si lahko “less-waste” za nič denarja. Ja, prav si prebral/a. To je mogoče. In teh načinov je veliko veliko več kot le 7. Ampak, da ne bom predolga, ti jih tukaj predstavim le 7. Za več nasvetov pa me spremljaj na socialnih omrežjih (@poket.si).
1. Shranjuj stekleno embalažo
Kadar kupiš kakšno vloženo zelenjavo, namaze, omake itd. v stekleni embalaži, le-to po porabi dobro umij in shrani. Odstrani le še nalepko (to na preprost način storiš tako, da postaviš kozarec z nalepko čez noč v zamrzovalnik ali v vodo z ledenimi kockami – nalepka bo odstopila kar sama od sebe) in kozarec je pripravljen na ponovno uporabo. Kozarce lahko potem uporabiš za shranjevanje ozimnice, doma izdelanih omak, shranjevanje pisal, slamic, lahko kdaj obiščeš trgovino na rinfuzo in v njih napolniš kupljeno hrano, manjše kozarce pa lahko uporabiš tudi kot kozarce za pitje.
2. Naredi sam/a kuhinjske brisače
Če imaš bombažne majice, ki niso več za nositi oz. so res že stare, jih lahko razrežeš in uporabiš kot kuhinjske brisačke oz. krpice. Uporabljaš jih lahko tudi za čiščenje ali pa kot serviete. Poglej po svojem stanovanju, kje uporabljaš papirnate izdelke in katere lahko zamenjaš za trajnostne alternative iz blaga. Da bodo “novi” izdelki iz razrezanega blaga dlje zdržali, jih zašij po robu, da s tem preprečiš cefranje.
3. Sposodi si, kar lahko
Zelo dober način, da živiš brez odpadkov in da za to ne zapraviš denarja, je, da si stvari sposodiš. Ja, ne vem, zakaj tega ni več toliko v uporabi, včasih vem, da se je vseskozi posojalo stvari. Res pa je, da je kar nekaj stvari potem kar ostalo sposojenih in se več niso vrnile k prvotnemu lastniku. No, pri tem je potrebno biti pošten in vrniti stvari, ki si jih sposodimo. Najbolj priljubljene za izposojo so knjige. Nekje 10€ plačaš na leto in si lahko izposojaš neomejeno knjig za branje. Zraven tega je to tudi okolju bolj prijazno, saj ne gre toliko papirja za tiskanje knjig, kot bi ga šlo v primeru, da bi vsak kupil svojo knjigo. Tudi obleke so zelo priljubljene za izposojo. Pa naj gre za navadna vsakodnevna oblačila ali pa za izposojo večernih toalet. Sposodimo si lahko tudi kakšna orodja, naprave, pripomočke, itd. Kadar imamo piknik, tudi ni potrebno, da nakupujemo krožnike in pribor za enkratno uporabo. Vprašamo nekoga, če nam posodi kakšen dodaten komplet krožnikov in pribor, ki ga potem dobro operemo in vrnemo. In tako bo hvaležna in naša denarnica in narava.
4. Posoda to-go
Še en dober način, da se izognemo odpadkom, predvsem na poti, je, da uporabljamo svojo posodo za večkratno uporabo. Kadar si naročiš kakšno hrano za domov, vzemi s seboj svojo posodo za prenos hrane, saj se s tem izogneš stiropornim ali plastičnim posodam za hrano. In zato ti ni potrebno kupiti novih posod. Verjamem, da se ti doma valjajo kakšne posodice s pokrovom, ki jih lahko komot uporabiš za ta namen.
Tudi kar se tiče steklenic za vodo, ti ni potrebno kupovati nove in moderne steklenice. Uporabiš staro steklenico od kakšnega soka, ki si jo prej dobro opral/a in odstranil/a etiketo.
Če se kam odpravljaš na izlet, si lahko sendviče zaviješ v bombažne krpice ali pa si sešiješ “wrap” za sendviče.
Namesto, da si kupiš set pribora za na pot, preprosto od doma vzemi pribor. Ni potrebno kupovati takšnih stvari, uporabi kar imaš doma.
5. Vprašaj, če kdo kaj podari
Veliko stvari se vsem potika doma, ki jih več ne uporabljamo ali pa smo jih prejeli za darilo in nam niso čisto po godu. In hkrati se nas veliko želi teh stvari “znebiti”, niti ne želimo denarja za to, samo, da nekdo stvar odnese. Kadar začutiš potrebo po kakšnem izdelku, povprašaj svoje znance, ali se jim kaj takega potika doma in več ne potrebujejo. Obstajajo tudi Facebook skupine, kjer si izmenjujejo stvari (Podarim, menjam – za dom brez odpadkov) in tam lahko najdeš marsikaj koristnega. Ali pa tudi sam/a kaj podariš.
6. Kompostiraj svoje organske odpadke
Zakaj bi plačeval/a odvoz bioloških smeti, ko pa si lahko narediš svoj kompostnik doma? S tem se izogneš tako plačilu odvoza kot nakupovanju gnojil za svoj vrt in rastline. Tudi, če živiš v bloku, si lahko narediš mini kompostnik. Vse bolj priljubljen sistem kompostiranja je bokashi kompostiranje oz. sprotno kompostiranje. To je (koristni) anaerobni proces fermentacije, ki poteka brez kisika. Mikroorganizmi prisotni na bokashi posipu, se ob stiku z organskimi odpadki namnožijo in le ti fermentirajo v organsko hranilo za tla in tekoče gnojilo – fermentacijsko tekočino. Bokashi je japonski izraz za fermentirano organsko snov.
Če pa sam/a ne potrebuješ komposta oz. ga ne želiš imeti, povprašaj po lokalni skupnosti, ali kdo potrebuje organske odpadke za kompost. V kolikor živiš bolj na podeželju, se bo jih zagotovo našlo kar nekaj.
7. Pojej ostanke hrane
Toliko hrane, ki jo zavržemo, lahko pojemo. Ne mislim stvari, ki so bile užitne, a jim je potekel rok uporabe, mislim na hrano, ki JE še vedno popolnoma užitna, samo ne vemo, kako jo uporabiti. Z ostanki, ki jih običajno odvržemo v koš, lahko naredimo marsikaj.
Krompirjeve olupke operemo, prelijemo z malo olja in nato pečemo v pečici približno 10 minut na vsaki strani, dokler ne postanejo hrustljavi. In imamo brezplačen krompirjev čips.
Stebla brokolija ne odreži, odreži njegove zunanje robove, mehko zeleno sredico pa nareži na kocke ali rezine. Dodaj testeninam, pomfriju in kariju tako kot cvet.
Zunanje liste cvetače lahko popečemo – pokapamo z oljčnim oljem, dodamo obilo česna in pražimo toliko časa, da zeleni zunanji listi postanejo hrustljavi, stebla pa mehka. Druga možnost je, da jih sesekljamo in dodamo kariju.
Čebulne lupine, zgornje zelene dele pora, korenčkove ostružke, konce bučk in druge ostanke zelenjave shrani v steklen kozarec, zamrzni in ko je kozarec poln, jih zavri, da narediš zelenjavno juho (enako lahko storiš z živalskimi kostmi za mesno/ribjo osnovo).
To je bilo nekaj kratkih nasvetov, ki ti zagotovo prihranijo po več sto evrov, če ne še več, v kolikor jih le implimentiraš v svoj način življenja. Vse, kar kroži, je super za naš planet. In za našo denarnico.
Verjamem, da imaš sedaj že manjše prepričanje o tem, da je “less-waste” drago. Če ti je bil ta prispevek všeč, te prisrčno vabim, da kaj pokomentiraš, napišeš še kakšen način, ki ga ti poznaš ali pa deliš tale blog prispevek na svojih socialnih omrežjih. Da vidijo tudi drugi, kaj vse se da. 😉
Vztrajno “less-waste” pot ti želim.