MOJA POT DO VEGANSTVA

Tisti, ki me še ne poznate in da me boste bolje razumeli, zakaj z vami delim vsebine, ki jih ustvarjam
na področju veganske kulinarike in mojim načinom življenja. Danes ti razkrivam en delček sebe in
svojo zgodbo o tem, kaj me je pripeljalo na pot veganstva.

Vse skupaj se je začelo pred osmimi leti v drugem letniku srednje šole. Res pa je tudi, da sem že pred tem bila 6 let vegetarijanka. To pa sem postala po taboru v 5.razredu osnovne šole, ker smo imeli vsak dan za kosilo meso. V prvem letniku srednje šole sem dobila alergijo na mleko in takrat sem zamenjala navadno mleko za riževo (drugih takrat še ni bilo). Vseeno pa sem še naprej konzumirala izdelke brez laktoze. Ampak to je bil čas, ko sem pojedla ogromne količine mlečnih izdelkov. Kasneje v 2. letniku pa sem pri sociologiji pisala seminarsko nalogo, ki me je dobesedno čez noč spremenila v to, kar sem še danes. Ko sem malo bolj začela brati o izkoriščanju živali in kako pridobivajo mleko, jajca, meso, kozmetiko in oblačila sem se odločila, da ne želim biti del tega krutega sistema. Ljubezen do živali me spremlja že vse od malega, doma pa imam skoraj mali živalski vrt živali, ki jim imam neizmerno rada. Takrat sem se tudi prvič srečala s pojmom specizem, to pomeni da ni razlik med živalim, saj vse čutijo enako. Tako sem z drugim dnem prekinila z vsemi živalskimi izdelki.

IMG 20180325 172933 096
we love animal

Zato mi je toliko bolj pomembno, da so vsi izdelki veganski in niso testirani na živalih. 
Izpostavim lahko tudi to, da se že vsa leta brez težav ukvarjam s športom in na srečo nimam nobenih
zdravstvenih težav.

 Edini izziv, ki ga imam, je ko se odpravimo jest v restavracijo, ki ni posebej veganska. Kjub zdravstvenim pojasnilom v restavraciji, da mlečnih izdelkov ne smem, se velikokrat ni končalo najboljše.

Hvala, ker poslušaš mojo zgodbo. Upam, da skupaj prebereva tudi naslednjoI

we love animal

Ti je prispevek všeč in bi ga priporočila v branje tudi tvojim prijateljicam?

Deli ga:

Facebook
Twitter
LinkedIn